Napisal/a tomm, v sobota, 31. maj 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Vsak dan ob istem času,
je korak pod krošnje ji zavil,
me je prvič srečala s pogledom,
obraz se ji je ožaril.
Radovednost jo je premamila,
kaj delam tu ob uri tej,
že dolgo tu jo pazim, čakam,
le tako v gozdičku sem ob njej.
Razkrival sem ji svoja čustva
kako jo tu s srcem vpijam,
ko je ona sama prepuščéna sreči,
a jaz zaradi nje, vse bolj umiram.
Dotakníla se me je z dlanjo
zavrtela s prsti je med kodri,
si odpela je košarici,
le to še vem, bili sta modri.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (5)
|
|