| Napisal/a duovox, v nedelja, 01. jun. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Hodim skozi atomski vek, naš svet, naš čas...
Počasi, vendar zanesljivo vidim kraj poti...
Poti, ki je polna ovir, preprek, zakonov, absurdov...
Hodim skozi atomski vek...
Ko bogati kličejo k solidarnosti, pomoči revnim...
Naj si pomagajo revni med seboj ?
Ko je most med bogatimi in revnimi vedno daljši...
Ko je agonija revščine kot val, ki bo udaril nazaj...
Ko nemi ne spregovorijo, slepi ne vidijo in gluhi ne slišijo.....
Ko je zavladala miselnost pravice močnejšega...
Ko je strup v vodi, zemlji, zraku, darilo dneva nam od nas...
Tistih, ki ponujajo drobtinice kot darilo...plačilo...
Ko mlad človek ne vidi jutri, sebe, svetlobe dneva...
Ko postaja ljubezen posel, denar vodilo, otrok slepilo...
Ko gojimo, sprejemamo genetsko miselnost ,
Ko je orožje namesto kruha darilo, darilo posmeha...
Takšno, ki prinaša nesrečo, smrt.
Darilo, konec drugače mislečim...
Katerim je dana možnost, ki je ni...
Ko na bregovih vere postajamo slepi,
Ko hlinimo pravičnost s figo v žepu..
Prestrašeno neprizadeti, ujetniki časa...
Ko izginjajo, umirajo čebele,
Zato da nam nakažejo naš konec...
Hodim skozi atomski vek,
Čas elektronike, zanesljivo...
Bomo res jedli plastiko, gumo,
pili nafto pridelano na njivah ?
Človek, kje si ?.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
