Napisal/a magic, v ponedeljek, 02. jun. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

bel človek na zeleni podlagi
hočem slediti puščici
in se boriti z modrim bogom
ki mi kaže pot proti nebu

naj požre dolgočasno sivino
in črtaste kravate
kričijo zelena in rjava drevesa
in v srcu vijugaste stopnice

črno in belo naj ostaja
strela v temni noči
padla je z nebes na tla
strast skozi rdeče okno

lahko noč. dobro jutro.
brez vžigalic brez not
nadučitelj obišče zbor
v kleti svojega stanovanja

noč je mrtva in izginila
je zelena strast z okna
ki se spet pojavi šele
ko že lovi katero drugo

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Providence, v 04-06-2008 22:28, 1. stopnice Obeta več, a konec me ne prepriča. Začne se kot kakšen tok zavesti, všeč mi je del z drevesi in strastjo, ki pade skozi rdeče okno. Ne gre pa mi skupaj, kako noter v dokaj abstrahirano sliko ponotranjene zunanjosti 'pade' tale nadučitelj. In zaključek? Kdo lovi katero drugo? Tu čutim nedorečenost.  P.   Objavil/a magic, v 05-06-2008 14:05, 2. vijugaste stopnice hvala za komentar!  je pa mišljen tukaj nadučitelj prav zato, da podre ves svet strasti in ljubezni in vse dobro na Zemlji.lahko reimo kot nek superego. potem je vse mrtvo, podrto. in to življenje, ki je bilo včasih polno strasti, zdaj obstaja samo za hipne trenutke. lahko takrat, ko prva strast lovi(tudi ujame) drugo strast, sepravi, ko se občutek strasti prenese z enega na drug objekt ali pa se en način zadovoljevanja le te spremeni v drugega.   Objavil/a Providence, v 05-06-2008 21:48, 3. nadučitelj Aha, hvala za razlago!   Tole s strastjo mi je zdaj jasno in razumljivo, priznam pa, da me še vedno moti tale nadučitelj šmentani ... ...  Kaj vem, kot "morilca strasti" bi si prej zamišljala kakšnega filistra, župnika (pustimo nadaljnje teme o tem ), evnuha, ne vem ...   Lep pozdrav!  P.