Napisal/a lohpit, v torek, 03. jun. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Sonce brede v mlaki rjavih poljan,
Dan zamenja luno, noč sonce sivo
Sredi oceana črn oblak sejan
Mesečina odseva zlato grivo.
Med oblaki, v oceanih drhti,
Na močvirnatih poljih rjavi,
- ostanek zlomljene duše.
Daleč je tridimenzionalen svet
Z barvami in golobicami bil odet
Stremim k soncu, ki ga več ni.
Iščem nove poti
med kletkami srebrnih vrlin,
Iščem nove smisle
ob potokih svežih ravnin,
Iščem nove podobe
na travnikih zamrzjenih trat,
Iščem nove poti
na pragovih zaklenjenih vrat.
Potuhnem ... izginem ... za vedno ...
v ne-viden svet.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|