Napisal/a isoncek, v petek, 06. jun. 08 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(4 glasov) |
|
Sem vprašala poeta:
"Pesnik, daj, povej,
kam naj se obrnem,
da bom zrela prej?
Kaj me gledaš? Prosim,
potrpljenje imej!
Te lepo sprašujem,
malo me poglej..."
Rekel je: "Seveda,
rada bi naprej,
drugega ne potrebuješ -
svoje Sonce glej!
Svojo barko vodi,
plavaj v Svojem morju,
le s pogledom sezi
po Sveta obzorju.
Jokati pozabi,
umirati ni čas,
pa... lepe sanje pelji.
Saj si Kočijaž?
In ko se utrudiš,
zaustavi tek.
Pesem sama pride,
preden mine vek."

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (6)
|
|