Napisal/a AlibiS, v nedelja, 08. jun. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Srečo razlivam po brezčasju tvoje bližine,
ti pa s pogledom sušiš kaplje vsakdana,
da izpuhtijo še tisti zadnji, mrki obrazi.
Hrup hitenja se preobleče v počasno melodijo
in dan, ki se je nejevoljno otresal sonca,
ne more izbrisati nasmeha iz oblakov.
Večer s solzami boža zemljo,
ki se trudi, da trave ne bi začutile,
bolečine osamljenih ljudi.
Jaz pa slep, od tvojih oči,
še naprej razlivam srečo po brezčasju tvoje bližine.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|