Napisal/a AlibiS, v četrtek, 12. jun. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Nocoj, ko nate luna pazi
prislonjena na okensko polico,
se ti prikradem v sanje,
priplavam s tokom domišlije,
in ti v misli vtrem
čarobni prah ljubezni.
Da zjutraj preoblečem
novorojeni dan
iz te ponošene ti srajce
v mavrični pajčolan.

Je izbrisala noč
zadnje veselje z obrazov
in so posilile žalost
zvezde z belo svetlobo.
Maske sitih ljudi
pa privlekle
meglo izza hribov
da lahko so zaspali,
lažnivci, hinavci,
na trdih blazinah skrivnosti.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)