Tok misli in rdeča blazina |
|
|
Od vijolica
|
Še sem tu. Preveč kave, oprosti. S prsti si grem preko vratu in v blazinicah začutim Še sveže utripanje žile. Preveč, preveč, preveč. Po ušesnih kanalih razburkano divja melodija
Z drugega konca sveta. Svet je majhen. Moj svet je večji od Zemlje. Včasih. Po okrašenih ulicah stopam v hladni popoldanski svetlobi In iščem tisto blazino, Ki bo prava za moje besede, Dovolj mehka in dovolj rdeča. Od lepih iskrenih nasmehov me pečejo usta; Predstavljam si – Kakšna so šele tvoja. Majhna blazina za nekaj velikih, glasnih besed. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|