Napisal/a emily, v petek, 13. jun. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Ležiš ob meni
kot kup prežvečenega mesa.
Z jezikom drsim po svojih ustih,
po zobeh, po dlesnih, po nebu,
iskoč esence tvojega starega okusa.
Pa ostanejo brbončice nevzburjene.

Kar tako
morda iz navade,
pripadnosti kiču,
morda pa,
da bi vrjela sebi,
rečem,
da te imam rada.

In ti rečeš:
"Vem." 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Yggradsil, v 14-06-2008 12:40, 1. o inovacijah Kul, ampak imaš boljše. Vse je tukaj, ampak kar se mene tiče s premalo "šusa" za *****. Predvsem me zmoti "srečnejšosti". Za subjektivni užitek ob branju se pretvarjam, da te besede preprosto ni. Pesem me tako bolj posrka vase.   Objavil/a emily, v 14-06-2008 14:28, 2. srečnejšost imaš povsem prav. že vizualno ne gre nikamor. jo bom zbirsala.  torej vsi ki berete zdaj in vam nič ni jasno, bila je beseda, ki je več ni   Objavil/a ajda, v 15-06-2008 07:35, 3. srečnejšost emily, jaz imam rada posebne besede, ki se rodijo v mislih, ne želiš enostavnosti, ampak nekaj, ja, pa se dobro sliši ta srečnejšost. Morda res ni "pasala" v to pesnitev, žal je moje oko ni ujelo in škoda, da jo nisi pustila, da bi videla, kje se je svetlikala)). Je pa sigurno za umetniški vtis, tako kot ti je namignil Yg bolje, da je šla v večna lovišča. No, če ti je volja, jo pripopaj v komentarju, da jo vsaj vidim)) No ja.    Zelo dobro prikazano umiranje, umirjanje in če bi se nadaljevalo, morda že mučenje za koga izmed vaju, čeprav je vedno tisti, kaj pa če je to le trenutno? A ni vredno priliti malce vnetljivosti in zaživeti? Tu si Ti , tu je ON, na vaju je. Ah ja, zdaj pa že rešujem Titanic. Ne morem iz svoje kože, vedno ostaja upanje in tudi drugim želim, da ne potonejo.    Popravi pa škratka vrjela.     lp, ajda