Napisal/a magic, v nedelja, 15. jun. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Kako naj vem kaj se dogaja
pod pokrovom tvoje glave,
si obljubil mi ljubezen,
ker ti množica ugaja?
Se ti vse nejasne sence
izostrijo v mojo sliko?
Nama usojeno življenje
preživeti srečno skupaj?
Gola sem in nebogljena,
s tabo vse drugam odhaja
in ostajam daleč zadaj,
čisto v sanje potopljena.
Kje je najina ljubezen,
je ostala na obali,
se še ziba na valovih,
kjer škropi jo slana kaplja?
Na motorju še obstaja,
zapisana v hrupno pesem
in na koži, tako gladki,
vonj me tvoj še kar zavaja.
Mar bo čas izbrisal srečo,
svetla noč bo le v sanjah,
midva pa le bled spomin?
Čutim zdaj lahko minljivost...
Vrtnica, ki si mi dal jo
in poljub za v slovo,
kličeta vojaške čete,
v boj z večnim bitjem ure.
Vendar pa stojim pokončno,
vendar čakam te vztrajno
in mogoče le pričakam,
sonce pasti za obzorje.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|