Napisal/a isoncek, v nedelja, 15. jun. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Ko Jaz mi uide čez sanj domovanje,
še preden do konca zatisnem oči,
je dana mi možnost vpogleda, spoznanje,
da brez tebe v meni me skorajda ni.
Preden izbrskam se izpod odeje,
ki me je objemala to pusto noč,
počakam za hip še, da izginejo meje
ki mraku pred svitom ohranjajo moč.
Preštevam vse delčke izrabljene duše.
Še vedno lahko vso temo zrinem vstran!
En delček pogrešam, zelen sredi suše...
Poiščem ga, nežno prestavim na plan.
Saj mrak se umika, a mene še zebe,
ker tvoja podoba odmika se stran.
Če vsaj s tistim delčkom dotaknem se tebe,
imela bom razlog začeti nov dan.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|