| Napisal/a isoncek, v petek, 20. jun. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Tvoja lučka dogoreva,
ampak še živiš.
Še bi rada košček dneva
čeprav že nemiš...
Tvoj razum že onkraj tava
več te ne boli,
a pogled nad oknom plava,
lebdi nad krošnjami...
Ko nato zapreš oči
zazdi se mi, da spiš,
ti pa tukaj tiho, mirno
nič več ne želiš...
Oh, kako naj ne boli me,
mami... Nisem mogla dati...
nisem smela te še zadnjič
na Rožnik odpeljati.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
