Napisal/a Sinatra, v ponedeljek, 23. jun. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Razkriti nazori mladih otrok
prebadajo navlažene popke cipres,
sončnica se obrača za klicem
beraških rok,
in ulica duši rast popolnih dreves.
Iz hidranta v vse smeri uhajajo kaplje vode,
dokler curek se ne spremeni v slap,
iz oaze v kraljestvo zablode,
odhajam, odhajaš
-je vedno hitrejši korak.
Razbeljen pločnik hrustljavo zapečenega betona,
okusno okvirjen z zlatilom rumene,
okleščeno za zvok; znižano za pol tona,
je razparano ugodje pred vitezom teme.
Na aveniji kjer se obrača vse proti rivieri,
in odhaja v daljne tropske paradiže,
ostaja le prazna pustota, verjemi,
sem daleč, sem blizu, sem vedno bližje.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|