Napisal/a Kingcrimson, v četrtek, 26. jun. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vseh barv navajeno oko
zre v tvoje rdeče telo,
ponikneš v noč,
brez vsakega utrinka solz
na dah izpiješ mi vso moč.

Pa sva se ujela,
previdno lizal
sem ti s telesa sol,
ko zaspano si drhtela,
predana sencam le na pol.
Pa sva se sprejela,
izza kota
rahlo priprtih vek
mi pore je zajela
struga praznih rek.

Poglej,
nimam več moči,
da bi obarval
sence tvojih motnih oči,
glej,
vsak trenutek, senca, dan,
ob tebi že davno
je vnaprej oddan.

Čas je le spomin,
trenutki,
kot mavrično obarvano nebo.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)