Ne jokaj, pesnik! (poskus soneta 14) |
|
|
Napisal/a isoncek, v sobota, 05. jul. 08 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Povej mi, si že kdaj poslušal srečo?
potipal sanje, gledal misli nežno,
zagrabil veter, božal pesem bežno,
poniknil v prazno, zrl v bit molčečo?
Si sploh dojemal nihanja vprašanje,
ki bitja tvojega se ne dotika?
Si že poskusil iti brez odmika,
potresti zlatih zrn v brezupno spanje?
Če nisi, daj, poet, ker nekaj hočeš
v svoj že globoki duše rez dodati!
V sebi si sam, a več jokati nočeš.
Ti veš, navdih ne čaka te pred vrati
in pesem ni, če stalno tarnaš, jočeš.
Pogrej srce, še smeh je treba Dati!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|