Napisal/a vvooodnarka, v nedelja, 06. jul. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Tiha pesem predere lupino
kot golič, ki nad njim bolšči nebo.
Kliče starše v prostrano modrino,
prediren krik odzvanja pod nebo.

Čuti dotik ... brezbrižno sivino,
ki nemo zre vanj in čaka kaj bo ?
Prestižna zibel stiska ožino
razblini pahljače v krošnjah nebo.

Od sonca poljubi ga bolijo
zdaj mu težka glava povleče vrat.
Zastre veke in zažuborijo.

Potopi se v sanje ... kolikokrat ?
Iz gmote nad njim kaplje spolzijo.
Še topel obrok izbljuva mu vrat.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)