Napisal/a Daydreamer, v torek, 08. jul. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Tu v gozdu sem te našla, kjer narava še diha ljubezen samo.Drevesa dihajo skupaj z mano, tvojih oči se spominjajo, da ne utonejo v pozabo.

Zdaj bi si upala povedati, kar si niti v sanjah ne upam-povedala bi ti, da v tvojih očeh vzhajata sonce in luna; da je moja ljubezen tako močna, da le še vanjo zaupam.

Listje me rešuje iz težkih verig, ki oklepajo moje srce; mah me spominja na dan odkar diham in živim samo še zate.

Premnogo napak sem storila, ki omadežujejo še vedno me, a vate tako močno upam, da tokrat narobe iti ne sme. Dež bo moje grehe spral, moj plamen v srcu večno bo ostal; če le tvoje srce bo tudi bilo zame...

Privlači me voda, ki nemirno teče globoko pod mano, čutim te v njej, zato si želim bliže... a tokrat ne... utopila me bo, kamenje zadušilo...

Zdaj rosa padla name je, trava nežno boža moje srce... a ti si veliko dlje kot se zdi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a Principesa, v 10-07-2008 15:28, 1. Neumrljivo hrepenenje ko sem tole brala so mi besede dajale nek znan občutek,lepa pesem...