Napisal/a tomm, v torek, 08. jul. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Ni čudno da si jo izgubila,
ljubezen tvojega srca
saj gledala si bolj široko,
a v masi ni več ljubega.
Kot gozd prepletajo se moški
med njimi čustva posplošiš
ne slišiš pravega odmeva
v množici ga težko dobiš.
Svoj cvet lahko z vohom najdeš,
še slep zavoha draž opoj,
a ti ki rada se oziraš
na kraju vohala boš le svoj znoj.
Nisi spoznala svojih mej,
ki so del modrosti vsakega
zato boš zdaj dalj časa sama,
o vsem tem bolj razmišljala.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|