Napisal/a tomm, v torek, 08. jul. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ni čudno da si jo izgubila,
ljubezen tvojega srca
saj gledala si bolj široko,
a v masi ni več ljubega.

Kot gozd prepletajo se moški
med njimi čustva posplošiš
ne slišiš pravega odmeva
v množici ga težko dobiš.

Svoj cvet lahko z vohom najdeš,
še slep  zavoha draž opoj,
a ti ki rada se oziraš
na kraju vohala boš le svoj znoj.

Nisi spoznala svojih mej,
ki so del modrosti vsakega
zato boš zdaj dalj časa sama,
o vsem tem bolj razmišljala.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)