Napisal/a Daydreamer, v sreda, 09. jul. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Izgubljam se v temi, srce se mi ustavlja... Bežim pred sabo; vse, kar je bilo nekoč živo, tone v pozabo.
Od daleč vidim tvojo podobo, ki steguje roko proti meni... želim se je okleniti,a bolj,ko se hočem približati, bolj se oddaljujem.
Sama sebi sem poraz in konec,sama sebi trpljenje in solze- premalo me želiš rešiti. Hrepenim po tvojih očeh,ki so kot nebesa shranjena v mojem srcu. A ti si daleč... in prepozno me boš ujel.
Takrat bom le še uvela cvetlica; le še prah, v katerega sem se vrnila mnogo prekmalu.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|