Napisal/a isoncek, v torek, 22. jul. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Neznani moj,
ti vendar veš.
Bistvo najpreprostejše
prostosti
je predrzno težko:
lahkotno prepustiti se.
In brez oklepov, ledu
dojeti, da smeš!
Pustiti sebe
svojemu toku.
Morju vsega.
Globini brez pravega dna.
Neskončnosti dojetega ...
Morje brez spraševanja ve.
Morje sme vse.
Vzame, da in gre.
V svoje valove.
Vzemi, vzemi.
Lepoto.
Bolečino.
Mene.
Kar sprejmeš, imaš.
Ne vsega za zmeraj.
In samo to, svoje,
lahko daš.
Ko boš hotel vzeti,
če boš mogel, vzemi,
lahko tudi meni.
Vedno sem nekje;
sem le del vsega,
sezi mi do dna.
Neznani moj.
Če zdaj greš,
ker že veš,
grem s teboj.
Me vzameš?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|