| Napisal/a Sweet sensation, v sreda, 23. jul. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Njeni koraki stopajo v neznano,
telo ji je od slabosti bolano,
želela bi nad zemljo lebdeti,
a ptica brez kril ne more leteti.
Samo še bleda slutnja starih dni,
počasi po prašni poti hiti,
njene misli so daleč v višinah,
sprehaja se po temnih prazninah.
Hotela bi se dotakniti neba,
a tako daleč se povzpeti ne zna,
želi si poljubiti mavrico,
a ve, da sodi to le v pravljico.
Kot pobožen romar hodi po cesti,
ko ti usoda vse sanje oklesti,
praznina v glavi, bolečina srca,
miru in spanca ponoči ji ne da.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
