Napisal/a isoncek, v sreda, 23. jul. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vrtinči se pesek in bela svetloba
in kapljice vode se dvigajo v zrak.
Nagnito se listje vali preko groba;
so rekli, da v njem spi neznani junak.

So časa vrtinci ga vrgli v pozabo,
in plošča lesena sprhnela je v prah.
Je suho cvetico ponesel piš s sabo,
samotno gomilo prekriva rjav mah.

Nihče več ne ve, kateri je vojski
za vedno zaman svoj jaz podaril,
katera je sila ukradla mu dušo
in kakšno življenje je gol zapustil.

Le vsako jesen, ko se zima pripravlja,
da belo prebarva poslednji spomin,
peščeni vrtinec se vztrajno pojavlja-
prikazen Ponavljanja nam v opomin.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)