Napisal/a irenna, v četrtek, 24. jul. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ko tonejo oči
v nabranih resah
nebesnih Spokojev
poletnega obzorja
prav preden se zgosti
v jasno črnobelo
drevenenje trav v papirju
se ponavljajo vse barve

tam

vse znova zaradi tebe
ki čakaš na robu
nekega travnika
se še prepričaš
da kača ne bo pičila
ko odideš
izpod ne-jaz
sploh več ne vem

kam

ponoči kače odlete
v poletnih nevihtah
da je tvoj rob črnobel
kjer bereš mrtvo
že obujeno
in si niti še tam
preden greš
vase prepričan pome

nazaj.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)