Napisal/a Leo Modrin, v petek, 25. jul. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vila Kresnička res je lepotička,
njeni lasje so nežni kot svila,
njene oči zelenomodra laguna.

Na Kresno noč sem to vilo spoznal,
za njen poljub bogastva bi dal,
za eno noč dušo svojo prodal.

A ona res ni iz moj'ga sveta,
nikoli srečat' se ne mor'va midva,
nenehno lahko se le slutiva.

Ona ne vidi moje telo
le čuti v srcu kako rime teko,
saj jih jaz pišem na svetlo nebo.

Se oglasit nikoli mi ona ne more,
ker Vila Razuma ji postavlja zastore.
Pregrada strahu zatre njene glasove.

Ko zopet na nebu je njena podoba,
moja je strast prignana do roba,
živel bom tako od tu pa do groba.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)