Napisal/a marlic, v ponedeljek, 28. jul. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Čas zapravljenih sanj beži,
nabran prah na njih leži,
pozabljena misel na lepoto,
pozabljen čut je za svobodo.
Okove zdaj natikamo si sami,
tirani človeštva mi smo z Vami!
Sliedimo besedam in lažem,
misliti sam tu ne smem,
poglej soseda kako gara,
hiša, avto in denar ima.
Prodaj človek dušo in telo,
da spadaš na zemljo.
Zasanjan hodiš zdaj po palubi,
kaj je čez pogledat se ti ne ljubi,
ali so nebesa ali hudičevo trpljenje,
pomembno v morju ni življenje.
Važno da ribe same skačejo v mrežo,
vladarju ni več treba it na prežo.
Redki so tam še brodolomci,
skrivajo se kot bi bili žlocinci,
pogled je njihov le še čist,
mogoče obrnili bodo oni list.
Začeli novo čisto stran eksistence,
položili na laži, pretvarjanje nagrobne vence.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|