Napisal/a tomm, v četrtek, 31. jul. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Kot magnet se me je misel oprijela
naj še zdržim na poti svojih želj
kot dež, ki suho prst namaka
se v meni polni čustveni predel.

Prazen sem kot mnogi so med nami
ne čutim kaj mi hoče izreči dan
vidim le kako se čas odmika
v mraku gledam sij tisočerih zvezd.

Vedno iste so nad mojim nebom
kot da čas za njih ne postoji
a moje staro sivo ogledalo
me vedno spomni na nekdanje dni.

Sedaj sem tu v celósti svoj'ga bitja
objemam misli današnjega dne
mi hočejo povedati resnico
duša je moja zvezda, ki nikoli ne zamre.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)