Napisal/a tomm, v četrtek, 31. jul. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Kot magnet se me je misel oprijela
naj še zdržim na poti svojih želj
kot dež, ki suho prst namaka
se v meni polni čustveni predel.
Prazen sem kot mnogi so med nami
ne čutim kaj mi hoče izreči dan
vidim le kako se čas odmika
v mraku gledam sij tisočerih zvezd.
Vedno iste so nad mojim nebom
kot da čas za njih ne postoji
a moje staro sivo ogledalo
me vedno spomni na nekdanje dni.
Sedaj sem tu v celósti svoj'ga bitja
objemam misli današnjega dne
mi hočejo povedati resnico
duša je moja zvezda, ki nikoli ne zamre.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|