Napisal/a Neža, v sreda, 06. avg. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Življenje se ti v dveh dneh postavi na glavo pa spet nazaj, še v toplejšo barvo.. Morda tako zaslepljujočo, da sploh ne vidiš odtenka.
Pa ti ni mar. Zapreš oči, ker imaš samo trenutek.
Skupaj so se objeli preteklost, sedanjost, trenutek, večnost in sanje. Objeti so ležali, stali, švigali mimo tebe. Stojiš brez moči in gledaš in čutiš in zastane ti dih.
Pustiš mu, da zastane. ker ti imaš samo trenutek.
Včasih se priviješ v ta objem in prevzameš besedo in imaš moč. IN trenutek. Spet ti zastane dih.
Pustiš mu, da zastane. Ker si srečen.
Za mir bo še čas. Veliko časa. Zdaj pa se vrtinčiš v objemu trenutka in preobratov in strasti in vere v srečne konce. In zastaja ti dih.
In se postavlja na glavo, na noge, na hrbet, na roke, na trepalnice. V drugem desetletju tvojega življenja.
Za mir bo še čas. Veliko časa.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|