Napisal/a tomm, v petek, 08. avg. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Skozi mene se rado prepleta
moč tihih nebeških glasov,
odzvanjajo mi v telesu
kot pesem jutranjih zvonov.
Nočem v sebi realnost
za mene je dan le dokaz,
da človek živeč v oblakih
je skrivnosten kot lunin obraz.
Poezija se z zvezdami druži
mogočnost daljav ne pozna
stih se z melodijo rad druži
želi, da ga z njo kdo spozna.
Pesnik ji da le ogrodje
razgrinja besedni zaklad
v svoji veliki želji
ne ve žal melodijo ji dat'.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|