Le kako naj spim, bisernica,
ko presvetla zvezda sije utripajoče
nad moje od boli krvaveče srce,
omejuje um in up naju oba?

Razumno presojo izničuje ljubezen,
ki postavlja se kot zakon nad zakoni.
Izgubljene iluzije so tiste nama vrnili
sanje, novo nebo in strasti vrnitev.

Davi zaključili so se vsi konci:
umazana grdoba - strah je vstala izpod odeje;
konec je sanj, upanja in konec je pameti.

Ubile so ti smejavi obraz trpke solze,
ki vrejo na dan, kot kri žubore v potokih,
a ko iščem rano, zaman jo tipajo moje roke.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---