|
Od tankard
|
|
Srebrnkasto lebdijo v tankih plasteh,
nasmejano beli jadrajo obdani z zlatim robom,
počivajoč se ustavljajo v rumenih, rdečih in modrikastih barvah.
Čemerno in počasi se plazijo kot morilci,
vršeče strmoglavo se podijo kot besni jezdeci,
žalostno in sanjavo visijo v bledih višavah. Oblike blaženih otokov imajo in obliko Nje,
podobni so pretečim rokam, ki me vabijo v objem. Lebdijo med Njegovim nebom in ubogo zemljo, pripadajoči obema;
sanje zemlje, v katerih ta prižema svojo umazano dušo ob čisto nebo. Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
