Od tankard
|
Srebrnkasto lebdijo v tankih plasteh, nasmejano beli jadrajo obdani z zlatim robom, počivajoč se ustavljajo v rumenih, rdečih in modrikastih barvah.
Čemerno in počasi se plazijo kot morilci, vršeče strmoglavo se podijo kot besni jezdeci, žalostno in sanjavo visijo v bledih višavah. Oblike blaženih otokov imajo in obliko Nje, podobni so pretečim rokam, ki me vabijo v objem. Lebdijo med Njegovim nebom in ubogo zemljo, pripadajoči obema; sanje zemlje, v katerih ta prižema svojo umazano dušo ob čisto nebo. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |