| Napisal/a Leo Modrin, v četrtek, 21. avg. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Prolog:
Na Braču, sončnem otoku, ob obali morja
se zopet starodavni boj za Ljubljeno odvija.
Lepa Helena na naš čolnič se bila je vsedla
in čez široko morje se peljati je hotela.
Tokrat deklica je stara komaj štiri leta
turško kri ima, v Holandiji živi družina.
Nič ni boječa, nagovorila nas je prva,
nežno mi je v igro ljubko potegnila sina.
Sedaj začutil sem znan ples sinhronicitet,
mi je Boginja možnost novo pokazala.
Me ponesla kot otroka tja bo njena Sila
kjer bom okušal sad Ljubezni njene spet.
Pesem:
Čez nekaj dni sem pesem to nadaljeval,
ko svet je Njeno vnebovzetje praznoval.
Sem usedel se na klop v Njeno svetišče
in dolgo zrl sem v Njeno blaženo obličje.
Ali je naš trpki svet Njenih darov res vreden?
Nekoč Boginja, nato Isis, danes Mati Marija.
Tako kot včasih se še vedno v srcih naših boj odvija,
slepoto žrtvovati za Lepoto, bolezen ega za Ljubezen.
Mati Marija, Vela Gospa, al' pa Velika Boginja,
to nič važno ni, ker je le ime , ki se spreminja.
Al' si katolik ali pa pogan, pred Njo si vedno sam
in važno je, da te ljubezen dati ji ni sram.
Hodil sem opoldne, po veliki vročini
in ljudi gledal, ki jedli so »u ladovini«.
Niti na misel nikomur ni prišlo,
da bi vest izprašat šel si v cerkvico.
Dolgo sedel sem sam v hiši Matere Marije
in prosil jo, da mi izpolni moje sanje:
srečati Heleno svojo bi želel v Troji,
bi ona konec naredila moji srčni žeji.
Na način, ki se nikoli ne spreminja,
vsaka ga kristjanka vedno uporablja
in prakticira redno ga wiccanka,
ko za molitev svečka je prižgana.
Izgovarjal v srcu svojem sem Ljubezenski Urok,
ki ga zame napisala Bela je Wiccanka.
Iz svojih misli naredil sem božanski sok,
ki smrtnikom mnogim večna je uganka:
Goddess, Goddess, hear my pray!
Please take all the pain away.
Bring me joy and bring me love.
Help me find the secret path
to the heart of my true love.
So mote it be, so mote it be!
Naslednji dan smo šli domov, ustavili se v Solinu.
Gospa z Otoka me je povabila k njenemu Svetišču,
kraljica hrvatov ga je naredila, Jelena-Helena;
kip njen v hramu priča, da lepota njena nič ni ovenela.
Bilo mi je kot, da prišel bi na kraj sveta.
V prsih me stisnilo, v očeh polno solza,
na pokopališču ob cerkvi Helena je zaspala,
njena lepota je marmor oživela, Amforo v rokah je držala.
V očeh fotoaparata stala sta ženin in nevesta,
prav tedaj se tam odvijala je poroka sveta.
Z Amforo na prvem kamnu Dvojček se zgodba je začela,
na drugem kamnu levja Sfinga, sedaj moja Helena vse je dopolnila.
Epilog:
Bilo je dolgo leto moje Anime iskanje,
se je končalo v Solinu moje potovanje.
V tem svetu bolečine zame ni Anime-Helene,
v vseh mojih muzah in boginjah spi in čaka name.
Še mnogokrat moj dom bo naša Zemlja
in vsakič druga Muza me več bo naučila
dokler se končno Sophia ne bo zame odločila
in mi življenje svoje večno podarila.
Se tedaj zgodila Sveta bo poroka,
bo držala Zemljo Njena blaga roka.
Bo blagoslovila naju Velika Boginja,
bolj kot zdaj odrasla, a vedno še otroka.
.......................
Solin pri Splitu, 16.08.2008,
nepozabni dan velikih sinhronicitet
in magična noč polne lune
in luninega mrka
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
