Napisal/a Rika, v petek, 22. avg. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

nad strehami
kjer misel
begavo
konce lovi
kjer je samota
kot zrak
in voda
blizu dotika

a daleč vsaksebi
v gostoti
sprenevedanja
majhen atom
v družbi
tisočerih
v prepolnosti
duhov
a tako sam
v svoji
dimenziji

nad strehami
ob moji duši
na valovih
zatona
tvoja blodi

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a Providence, v 02-09-2008 21:28, 1. blodnja Ne vem, kako da dobre pesmi ostajajo spregledane s strani komentatorjev. Rika, dobro si napisala, bi pa rekla, da se v drugi kitici klenost in koherenca pesmi malce razgubi. Prva in tretja skupaj že podata bistvo, sta dejansko celota, druga je kot nepotrebna plast sendviča. Vendar pa, priznam, tudi nepotreben dodatek lahko sendviču oplemeniti okus. Glede na sporočilo in vsebino pesmi je morda kar prav, da druga kitica "zablodi".   Pozdravček!  P.   Objavil/a Rika, v 03-09-2008 07:51, 2. Blodnje imaš prav P. pesem v sredini kar nekam zaluta in potem kar en, dva, tri konec. Vem da to zmede, ampak tak je namen.   Pesem nima treh kitic, ampak na žalost tukaj ne znam naredit brez tistega presledka vmes Se mi zdi dost bolje, če je zgornji del skupaj, ker tok misli kar teče, nekam po svoje, če je razdeljeno deluje preveč 'urejeno' to pa tukaj ne sme.     Hvala za pohvale, kritiko in oceno! lp, M.   Objavil/a Providence, v 03-09-2008 23:03, 3. blodnja Vem, Rika, pesem je na silo pretrgana, ker pa se ravno po "šivu" začne tisti nejasni del, sem zapisala kar, kot da je to druga kitica, vem pa, da spada k prvi, saj se vidi tok misli.  Glede presledka se ne da pomagati oz. bi verjetno moral admin oz. skrbnik portala kaj spremeniti v samem programu, da se to ne bi več dogajalo, da bi avtor lahko vsaj naknadno pesem uredil oz. zakrpal.   P.   Objavil/a Matej, v 31-10-2008 14:38, 4. Blodnja Rika - hvala ti za tole pesem. Prekrasna je. Tako preprosta, a ko sem jo bral sem dobesedno "padel noter". Na fantastičen način si opisala sebe, izgubljeno v množici družbe (majhen atom v družbi...duhov)(in kar mi je še posebej všeč): "a tako sam v svoji dimenziji..." Koliko zanimivih, sposobnih, talentiranih oseb je ravno takšnih: atomi v svetu prepolnih duhov, a tako samih v svoji dimenziji.  Pa vendar, najdejo svoj "soul mate":  "nad strehami  ob moji duši  na valovih  zatona  tvoja blodi"    Joj, kako všeč mi je ta pesem     LP Matej!