| Napisal/a Leo Modrin, v nedelja, 24. avg. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Tik zatem, ko na net-u je lahko ugledala
simbol Duše Dvojčice, Morskega Metulja,
se mi je Bela Čarodejka na mailu oglasila
in mi čudovito sliko leva s krili podarila.
Ona sicer pravi, da to bilo je kar tako,
ker tedaj pač ni imela dru'zga dela.
Jaz pa vem, da darilo Animi si am je vzela
saj lepši simbol kot je M.M. ni videlo oko.
Globoko v srcu se jo je dotaknilo
in na površje dvignilo skrivnostno željo:
kako srečat svojo usojeno si dušo,
o tem bi poslušalo vsakršno uho.
Ko pa Bela Čarodejka je pesmi o Leji Anima prebrala
se je ona zbala, da vso Ljubezen za Levinjo bi pobrala.
Zato se srečat z mano ni želela.
Je napisala:«Se bo zgodilo, ko Boginja bo hotela«.
Zato kot Grannus Čarodej sem se podpisal,
da sem lahko močan Urok napisal,
ki v svoji srži iskrena je molitev,
ki prosi Veliko Boginjo za združitev:
Oh, my Goddess, my Great Goddess,
please give me strength
and give me patience
to wait until the day
when I shall meet again
Sorceress White my Teacher.
We'll chant the Sacred Song
and dance in joy together.
So mote it be, so mote it be!
Beli Čarodejki ta molitev je bila res všeč
in mi odpisala je, da v tem je pravi keč.
Potrpežljivosti se moram naučiti
spoznati, da se svet okoli mene noče zavrteti.
Ko tako Urok sem redno prakticiral
in več za srečanjem z njo nisem umiral,
ugledal nekega sem jutra proti poletju
Orakelj, ki nastajal je v otroških rok zavetju.
Da to je čisto res je priletel potrditi
sedaj, ko sem napisal piko tej vrstici.
Je Kraljev metulj na mizo prišel posedet,
in na večernem soncu se pogret.
Orakelj bil preprosta je otroška risba.
Delfinov 12 ples v krogu se naniza,
enajst skočilo jih je iz osrednjega bazena,
možnost za srečanje obrodila ni nobena.
V bazenčku je ostal delfin poslednji,
ki je s kljunom kazal proti osmi uri:
konec julija, začetek avgusta to pomeni.
Letos na dan, ko sonce luni se ukloni.
Zgodil se je še ples sinhronicitet,
ki kot sel Boginje mi je pot pokazal spet.
Pokazal pravo smer v njene kraje
kjer Bela Čarodejka zdaj domuje.
To za Čarodejko je bilo preveč,
v silnem strahu zase je zarila meč
globoko v mojo dušo, v srce
in vsako upanje v srečanje zatre:
»Igra tvoja res ni fer«, ona napiše,
»obsedenost z menoj se ti že v glavi riše.
Srečala se bova, ko bo MOJA želja,
ti glej rajši kje poteka moja meja!«.
Njena bojazen je čist njen problem
sej ne želim si skočit v njen objem.
Ona se ves čas svojih strasti boji,
ki jih v »zakonu« svojem na špagici drži.
Obljubo Boginji Čarodejka ni 'spolnila
se v skrivnosti pajčolan je trmasto zavila.
Na Praznik žetve ona ni prišla
kjer bi se končno srečala midva.
Tako se sončni mrk je že zgodil
in zadnjo možnost v temo je ovil.
Srečat ne mo'rva letos se midva,
al' pa nikoli, to le Boginja vedet zna.
Epilog:
The Great Goddess has said:
Behold, Grannus the Magician!
One day you'll see her real face,
but your hearts will never meet,
because she can't realise that I am also real.
So she doesn't deserve to be your Teacher.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (8) 
|
|
