Napisal/a isoncek, v ponedeljek, 25. avg. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Vedno, ko pesem me spomni na svet,
ko solze predaje raztapljajo led,
a vem, da nikjer nihče ni vseved ...
Takrat se potiho v nov dan podam,
kot prej že, a vendar na novo spet.
Še zalostna se predati ne znam,
četudi vse Žarke svoje razdam,
ki jih za rezervo v sebi imam,
ne bom jim svojih solz pokazala!
Se raje obrnem in grem drugam.
Ker jim veselja zdaj ne bom dala,
naj vsem prikrito bo, da sem - mala.
Punčka. Za ves svet ne bi priznala,
da včasih me trga, močno skeli
in da ostati trdna ni šala.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|