| Napisal/a duovox, v torek, 26. avg. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (2 glasov) |
|
Spet nežno pesem veter je zapel,
topolov v vetru slišim nežen glas,
ob Muri me je v vsem prevzel,
pesem vetra rahlo v jesenski čas...
Jesensko listje postlalo bo s preprogo,
v čudovite barve vse bo odela,
te povabila da sprejmeš vso lepoto,
začutil njen boš čar, ko te bo objela...
V vetru slišalo bo se listja šelestenje,
pesem, ki jesenski čas jo podari.
Kot da narava spominja na življenje,
sadov poletja, sončnih žarkov, v večerni zarji...
Izginil mak je, pšenično klasje je požeto,
v daljavi veter hladen se budi v zimski čas,
poslavlja se toplina sončnih žarkov, leto,
ostal bo le spomin poletja, pšenični klas...
Zdaj pa le prisluhni valovanju vetra in topolov,
ki kakor kakor harfe zven v pemi se oglaša.
In ko prisluhneš ob obrežju Mure,
ko čudovito pesem v vetru ti prinaša...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
