Napisal/a Leo Modrin, v sreda, 27. avg. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Sem danes se počutil kakor bog.
Vse svoje Muze sem spoznal
in Grannus-Apollo sem tako postal.
Se tako zaključil je iskanja krog.
Me je Velika Boginja razveselila
in me s spoznanjem obdarila.
Je Muzo plesa mi razkrila,
njej pa plesno krilo podarila.
Dolgo se je Sončica upirala,
da moja Muza bi postala;
ona ciklama krilo z zvončki je iskala,
da orientalne plese bi lahko plesala.
So bili plesi njena slepa pega
odkar zatrli starši so v njej otroka.
So jo prisilili, da njena roka
na prvi dan šole igrače v smeti je vrgla.
Njena mama vsak dan samo je pustila,
da je na stopnicah prestrašena jokala.
Zaupanje v svet tedaj je izgubila
in v moških vedno mamo je iskala.
Simbioza neizpolnjena jo je tako ranila,
da ni več svobode občutila.
Moške je na sebe privezala,
izgube ljubezni se je najbolj bala.
Vendar ta navezanost bila je kletka,
da skoraj vsa ljubezen moja je v njej umrla.
Škoda, da tega nisem videl od začetka,
saj voda preobrazb ne bi toliko lepega podrla.
Si bova nov odnos sedaj zgradila,
sva plesu preobrazb se prepustila.
Muza plesa se je prebudila,
je Sončica iz kletke me spustila.
25.08.2008
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|