Napisal/a MSpoet, v sobota, 30. avg. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Zbujen v mestu, ki ga ne poznam, rojen v mestu, ki ga rad imam, spočet v mestu, ki mi ne pomeni nič. Poti so vodile me po svetu, rad sem prepustil se vetru, da odločil je kam.
Več te ne prepoznam, odrasla si, takrat še deklica, prava ženska za moškega si postala. Še danes hranim v sebi tisti delček srca, ki si mi ga podarila.
Odprl sem oči in videl, da to je mesto, ki ga ne poznam, strah od neznanega je zamenjal občutek adrenalina, ki kot pehotna mina odskoči v zrak in poči.
Kako in zakaj? Vseeno je, samo, da si ti del te zgodbe, rad sem zopet s teboj. Prva ljubezen nikoli ne mine so govorili nekoč, sedaj sem spoznal to moč, saj te vidim, kljub temu, da je noč.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|