Napisal/a marina45, v sobota, 15. jan. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Drhtim od zbadanja in bolečine, zakaj mi to ne mine, le ta sivina, brezbarvna in motna se kaže mi iz daljine…. Naj trpim in ji pustim, da svoje ostro rezilo zareže v to moje mrtvilo….
Da me rani, da krvavim, da še zadnjo kapljo krvi izgubim… Potem bela ,prosojna brez znaka življenja lebdim, le zakaj mi nihče ne pusti, da živim….. Le nož oster in koničast mi venomer zabadajo in me morijo, zakaj pri miru me ne pustijo…. Saj bom odšla, prav res bom odšla s tega krutega sveta, poiskala si bom drug planet in tam začela na novo živet….. Tam ne bo britev in ostrih rezil, ne lažnih besed in ne hudobnih ljudi, tam me čakajo le lepe stvari….
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|