| Napisal/a Athene noctua, v ponedeljek, 01. sep. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Po dišečem jasnem dnevu
prek sinjega neba, je strela zarjovela
se je pretrgalo nebo, spustilo na zemljo
je divji dež.
Zunaj, ali kje,
je moča svojo pesem pela
nemara da nikje
ali da sploh me ni v svoj kap
prostega vzela.
Ob parajočem gromu
in bliska predirni luči,
je padalo na vdihajoča tla
in nisem vedel ali ob noči
ali ob belem dnevu je nevihta me obšla,
ko risala je smrek obrise,
ko padala je v življenja sevu
na moja ta, od toče ognjena tla.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
