Napisal/a Athene noctua, v ponedeljek, 01. sep. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vije z listjem se posuta pot,
hrib prerasel s krvavim borovničjem
mimo strašečih lijan vodi hod
smrt se roga z belim obličjem.

Izza debel starih svetlih bukev
pod jesenskim upadlim listjem,
veter jih vrtinči s svojim čistjem
zbita iz trohljive zemlje rakev.

Siva kukavica, ki po zraku plovi,
trepečejo krošnje v soncu popoldneva
kuje po svojem tužnem kovi
med lesovi pa odmeva.

Stoji na vrhu stolp kamenja,
dviga se k oblakom jasnim
le spomin nekočnega grmenja,
zre skozi prasko v gozdu,
dolino vidi z glasjem tihočasnim.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)