Napisal/a Athene noctua, v ponedeljek, 01. sep. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Vije z listjem se posuta pot,
hrib prerasel s krvavim borovničjem
mimo strašečih lijan vodi hod
smrt se roga z belim obličjem.
Izza debel starih svetlih bukev
pod jesenskim upadlim listjem,
veter jih vrtinči s svojim čistjem
zbita iz trohljive zemlje rakev.
Siva kukavica, ki po zraku plovi,
trepečejo krošnje v soncu popoldneva
kuje po svojem tužnem kovi
med lesovi pa odmeva.
Stoji na vrhu stolp kamenja,
dviga se k oblakom jasnim
le spomin nekočnega grmenja,
zre skozi prasko v gozdu,
dolino vidi z glasjem tihočasnim.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|