Napisal/a Athene noctua, v ponedeljek, 01. sep. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Svet,
kipi,
pod oblaki škrlatno rdečih gozdov

in v uri vsaki,
preraja se znova,
znova ves nov

podoba kot pare hlap,
jaz, kod blodim o iskalec
rožnati čud razvnema mi sap

a svetla obla se blešči,
vsredi hlapov in grmenja,
nepredirne pare s svojim žarom razredči,
v ljubezni večnega strmenja.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)