Napisal/a Athene noctua, v ponedeljek, 01. sep. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Svet,
kipi,
pod oblaki škrlatno rdečih gozdov
in v uri vsaki,
preraja se znova,
znova ves nov
podoba kot pare hlap,
jaz, kod blodim o iskalec
rožnati čud razvnema mi sap
a svetla obla se blešči,
vsredi hlapov in grmenja,
nepredirne pare s svojim žarom razredči,
v ljubezni večnega strmenja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|