Napisal/a Yggradsil, v petek, 05. sep. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

V zvoku, ki nas je rodil,
smo se vzpenjali
nad strehe nebotičnikov,
da bi ujeli deviški smeh
oblačnih častilcev.

Divji Oskar in Rdeči zmaj.

Križanje nevidnih poti
globoko pod nami
med hodniki galerij,
ko se utrujenih nog
zlekneš pred kak par
in morda igramo.

Srebrni otroci osvajalcev;

violine, flamenco, besede,
viseče v sončnih sobanah.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a emily, v 08-09-2008 08:20, 1. ow rd ker je fajn, ampak ne tak fajn kot ostale. ob določenih verzih začutim, nekja kar se mi je pri tebi zdelo nemogoče, znucanost... ampak ne kaj dosti, malo.   Objavil/a Sinatra, v 13-09-2008 10:38, 2. Harry is back Mah kaj lahko kdorkoli reče,da je ta pesem na kakršnemkoli manjšem level-u kot ostale. Pač predstavi določeno tematiko nekoloko drugače; morda manj izčrpno (ne oporekam) zato pa vseeno pušča morje interpretacij in možnih razlag.  Nenazadnje je vsak pljunek mogoč, pa če je kvaliteta ali pa če je ni. "ne tak fajn kot ostale" ---- vse samo super blaaa. Ne tako fajn? Ja no.Ne no. Ne vem.  In vsak ima pravico do svojega mnenja.    S   Objavil/a Matej, v 01-11-2008 14:23, 3. OW RD Menim, da je pesem lepljenka izsekov dogodkov, ki jih je avtor doživel, doživljal in so se mu ohranili v spominu. To je lahko prečudovit dopust kje na španski ali grški obali, morda kje/kod drugje. Brez odvečnega balasta, samosvoje, privlačno. Meni je všeč     LP Matej!