Napisal/a Yggradsil, v petek, 05. sep. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(3 glasov) |
|
V zvoku, ki nas je rodil,
smo se vzpenjali
nad strehe nebotičnikov,
da bi ujeli deviški smeh
oblačnih častilcev.
Divji Oskar in Rdeči zmaj.
Križanje nevidnih poti
globoko pod nami
med hodniki galerij,
ko se utrujenih nog
zlekneš pred kak par
in morda igramo.
Srebrni otroci osvajalcev;
violine, flamenco, besede,
viseče v sončnih sobanah.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|