Napisal/a Puščavnik, v petek, 05. sep. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Včasih se trudimo, da bi objeli prostor,
Saj si ne predstavljamo, da bi prostor objel nas.

Objamemo z mislijo in pogledom, ki ima krila.
A to so zgolj želje, da osvojimo neznano.
Tako prefinjene so vertikale in horizontale, ki omogočajo let,
da razlomijo in sestavijo pogled v istem trenutku
Ne moremo jim odreči sodelovanja.

A vse črte se vrnejo v izhodišče.
Prostor se prepogne kot kos lepenke
In nas prisili, da ptice ostanejo pri nas
In letijo proti ne-pogledu.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 12-09-2008 14:16, 1. Prostor Sprehodila sem se po tvojem prostoru, ki vabljivo prhuta s krili, daje zrak in kisik mislim in ne ograjuje v prostor, čeprav vse poti vodijo k izviru.    Še bi se lahko sprehajala in razglabljala, a bodi dovolj.    dobrodošel na portalu, Puščavnik.    lp, ajda   Objavil/a Rika, v 12-09-2008 22:17, 2. Prostor Ob prebiranju se mi je risala pred očmi slika z nekim fokusom, v katerega se vse zgrinja in tam ostaja, kot na nitki, elastiki. Lahko greš, a moraš zmeraj nazaj. Včasih si nekam želimo, a ne znamo prestopit.   Pesem všeč, čeprav moj komentar popolnoma nerazumljiv )