Napisal/a Puščavnik, v petek, 05. sep. 08 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Včasih se trudimo, da bi objeli prostor,
Saj si ne predstavljamo, da bi prostor objel nas.
Objamemo z mislijo in pogledom, ki ima krila.
A to so zgolj želje, da osvojimo neznano.
Tako prefinjene so vertikale in horizontale, ki omogočajo let,
da razlomijo in sestavijo pogled v istem trenutku
Ne moremo jim odreči sodelovanja.
A vse črte se vrnejo v izhodišče.
Prostor se prepogne kot kos lepenke
In nas prisili, da ptice ostanejo pri nas
In letijo proti ne-pogledu.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|